TRG POSLOVNIH INFORMACIJ V POMURJU, PODRAVJU, SLOVENIJI, EVROPSKI UNIJI IN SVETU
Pomen poslovnih
informacij
Vrednost poslovnih
informacij
Brezplačne informacije
na internetu
Plačljive informacije
na internetu
Poslovne informacije
v Pomurju in Podravju
Poslovne informacije
v Sloveniji
E-bilteni v Sloveniji
Poslovne informacije v EU
Poslovne informacije
v svetu
POSLOVNO-OBRTNE CONE
Splošni pogoji poslovanja (nakup, najem)
KAJ JE NAJEM?
V slovenskem prostoru se pogosto uporablja beseda leasing (poslovenjeno tudi lising), ki prihaja iz angleščine. Prevod angleške besede leasing je najem. V večini evropskih jezikov ne zasledimo prevoda, ker je beseda težko prevedljiva z eno samo besedo.
Najem oziroma leasing je oblika financiranja, pri kateri kot jemalec leasinga najamete vozilo, opremo ali nepremičnino (splošno: predmet leasinga) za uporabo v poslovne namene. Pri tem ostaja dajalec leasinga oziroma banka lastnik predmeta ves čas trajanja najema (ali tudi dlje, če je tako dogovorjeno v pogodbi).
- PREDSTAVITEV IN OBRAVNJAVANJE VRST NAJEMA
Razvrstitev najemov temelji na obsegu, v katerem tveganja in koristi, povezane z lastništvom, v najem danega sredstva, bremenijo najemodajalca ali najemnika. Obseg prenosa tveganj in koristi je temelj za osnovno razvrstitev najemov na finančne in poslovne.
1.1. FINANČNI LEASING
Finančni leasing je oblika financiranja nakupa premičnih in nepremičnih investicijskih dobrin, ki je namenjen pravnim in fizičnim osebam. Namenjen je zlasti tistim, ki imajo namen predmet leasinga uporabljati dalj časa. S podpisom pogodbe o leasingu postane leasingojemalec ekonomski lastnik predmeta, po plačilu zadnjega obroka pa tudi pravni lastnik predmeta. Pravna oseba predmet leasinga v svojih poslovnih knjigah evidentira kot osnovno sredstvo, obračuna amortizacijo in upošteva vse predpise s področja davčne zakonodaje.
1.2. POSLOVNI NAJEM
Poslovni najem je namenjen zlasti leasingojemalcem, ki ne nameravajo odkupiti predmeta leasinga, ampak ga želijo le uporabljati določeno obdobje. Predmet torej samo uporabljate in ga po izteku pogodbe vrnete leasingodajalcu. Pravna oseba predmeta leasinga ne vodi kot osnovno sredstvo v svojih poslovnih knjigah, ampak ga vodi leasingodajalec. Mesečno najemnino si v celoti knjiži kot strošek najema, če gre za osebni avtomobil. V kolikor je predmet oprema ali tovorno vozilo za opravljanje dejavnosti si lahko odbije vstopni DDV.
2. RAZLIKE MED FINANČNIM IN POSLOVNIM NAJEMOM:
FINANČNI NAJEM
POSLOVNI NAJEM
Doba najema navadno pokriva večji del dobe koristnosti predmeta najema
Najemodajalec ponudi predmet najema med njegovo dobo koristnosti večkrat v najem
Pogodbe ni mogoče odpovedati, najemnik mora ob predčasni prekinitvi plačati sedanjo vrednost še neplačanih obrokov
Pogodbo je mogoče odpovedati brez večjih posledic za najemnika
Vzdrževanje, popravila in zavarovanje krije najemnik
Najemodajalec lahko vključi v pogodbo o najemu tudi določila o popravilih, vzdrževanju in zavarovanju
Najemnik nosi tveganja, povezana z lastništvom; to so izguba, okvare, zastarelost, velikost preostale vrednosti
Vsa tveganja, povezana z lastništvom, nosi najemodajalec
Najemnik sodeluje pri odtujitvi in odprodaji predmeta najema
Prodaja predmeta najema je v rokah najemodajalca
Večji del iztržka od prodaje predmeta najema pripada najemniku
Iztržek od prodaje predmeta najema je izključno najemodajalčev
Vir: Grant, Gent, 1992, str. 16 – 17
3. VRSTE FINANČNIH NAJEMOVV Slovenskih računovodskih standardih ne najdemo več podrobnejših informacij glede različnih oblik najemov, čeprav tako v svetu kot pri nas znotraj finančnega najema ločimo več različnih oblik. Tako lahko finančni najem razvrstimo glede na različne dejavnike, in sicer:
3.1. Glede na status najemodajalca:
- Neposredni finančni najem (banka, finančna institucija)
- Prodajni finančni najem (značilen za proizvajalce in trgovce – poleg za finančni najem značilnih finančnih prihodkov prinaša tudi dobiček ali izgubo iz neposredne prodaje v najem danega osnovnega sredstva)
- Posredni finančni najem (običajni najem, pri katerem so udeležene najmanj tri stranke – najemnik, najemodajalec in posojilodajalec)
3.2. Glede na dobo trajanja najema:
- Kratkoročni najem (1 – 3 leta)
- Srednjeročni najem (3 – 5 let)
- Dolgoročni najem (več kot 5 let)3.3. Glede na predmet najema:
- Najem opreme
- Najem nepremičnin (zemljišč, zgradb)
4. PRODAJA S POVRATNIM NAJEMOM
V Sloveniji se v zadnjem času pojavljajo primeri prodaje in t.i. povratnega najema, ko prodajalec, poznejši najemnik sredstva, ki ga je bodisi kupil bodisi izdelal, sredstvo proda; kupec najemodajalec pa mu ga vrne na podlagi pogodbe o finančnem najemu. Običajno se to dogaja zaradi prodajalčeve nezmožnosti financiranja nakupa ali proizvodnje sredstva. S prodajo in povratnim finančnim najemom si zagotovi finančna sredstva, s katerimi lahko odplačuje najemnino, hkrati pa lahko pomembno vpliva na izid poslovanja z razliko v stroških financiranja.
Prodaja s povratnim najemom (sale and leas back) je posebna oblika leasinga, kjer prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo v določenem časovnem obdobju odkupil ("proda in vzame nazaj v leasing"). Prodajalec in bodoči leasingojemalec je ista oseba, ki s tem dejanjem pridobi "sveža denarna sredstva".
VIR: Povzeto po diplomskem delu: Metodika revidiranja finančnega najema – Jerneja Potočnik
5. PONUDNIKI LEASING STORITEV
ABANKA–VOGO LEASING www.vogo-leasing.si
BKS-Leasing d.o.o. - BKS Bank-3 Banken Gruppe www.bks-leasing.si
Die Steiermärkische Immorent Leasing d.o.o. www.steier-immo-leasing.s
GORICA Leasing d.o.o. www.gorica-leasing.si
MICRA t Leasing d.o.o. www.micrat-leasing.si
NLB Leasing d.o.o. Ljubljana www.lbleasing.si
Nova KBM – KBM Leasing www.kbm-leasing.si
RAIFFEISEN LEASING d.o.o. www.rl-sl.com
Sparkassen Leasing, družba za financiranje d.o.o. www.s-leasing.si
SUMMIT Leasing Slovenije d.o.o. www.summit-leasing.si
TA-BU d.o.o. www.ta-bu.si/leasing.htm
PREDSTAVITEV
Osnovni podatki o organizaciji
Reference
Razvojni programi in projekti
Izvajanje in/ali organizacija izobraževalnih programov
Informiranje in svetovanje
OSNOVNE INFORMACIJE O ZAPOSLENIH
PODPORNE INSTITUCIJE V POMURJU IN PODRAVJU
PREGLED SVETOVALCEV
V POMURJU IN PODRAVJU
Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006
Za vsebino spletnih strani je odgovoren Razvojni center Lendava in v nobenem primeru ne odraža stališča Evropske unije.
Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006 je
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.