BANČNE INŠTITUCIJE
POSLOVNE BANKE
Tveganja pri bančnem poslovanju
Bančno poslovanje je postalo zelo raznovrstno in obsežno. Različne vrste tveganja vplivajo na poslovanje bank in s tem na njihovo dobičkonosnost. V takem okolju je potrebno zelo natančno določiti vrste tveganja in vsako posebej preučiti. Preučevanje okolja banke je prvi korak za definiranje vrste tveganj. Na tveganja v bankah vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Poslovno okolje v katerem deluje banka močno povečuje tveganje. Za banko je zelo pomembno, da prepozna dejavnike tveganja, ter tako ovrednoti kako bodo vplivali na poslovanje. [1]
Vir: [1] Berger Marko: Tveganja v poslovni banki. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomska poslovna-fakulteta, 2004. 13 str.
Osnovne oblike tveganj pri bančnem poslovanju: [2]
- tveganje spremembe obrestne mere (»Interest rate risk«)
S spremembo oz. gibanjem obrestne mere se banka izpostavlja tveganju zmanjšanja zasluška. Banke posvečajo veliko pozornosti temu tveganju, saj so donosi in stroški bank večinoma vezani na obrestne mere. Tveganje spremembe obrestne mere se deli na tveganje refinanciranja in tveganje reinvestiranja.
- kreditno tveganje (»Credit risk«)
Kreditno tveganje je tveganje, da dolžnik ne bo mogel ali ne bo hotel delno ali v celoti izpolniti svojih obveznosti do banke zaradi zmanjšanja kreditne sposobnosti. Deli se na specifično kreditno tveganje (»Firm specific credit risk«) in sistematično kreditno tveganje (»Sistematic credit risk«)
- likvidnostno tveganje (»Liquidity risk«)
Likvidnostno tveganje predstavlja tveganje, ko skupne zahteve po likvidnih sredstvih s strani komitenta presežejo količino sredstev, ki jih ima banka.
- tveganje spremembe deviznega tečaja (»Foreign exchange rate risk«)
To tveganje lahko definiramo kot možnost spremembe vrednosti premoženja banke v domači valuti, ki ga preko sprememb vrednosti naložb in obveznosti, ki jih ima banka v tujem denarju, povzroči sprememba deviznega tečaja.
- tveganje izven-bilančnega poslovanja (»Off-balance-sheet risk«)
To tveganje je povezano z zunajbilančnimi aktivnostmi, opredelimo ga tudi kot tveganje, ki se nanaša na pogojne obveznosti banke. S svojimi pogodbenimi partnerji banka ne sodeluje le finančno ampak tudi s svojim dobrim imenom, ki ga zastavi za svojega komitenta.
- Tehnološko in operativno tveganje (»Tehnology and operational risk«)
Tehnološko tveganje je tveganje, da investicije v tehnologijo ne bodo doprinesle k manjšim stroškom poslovanja. Operativno tveganje je tveganje človeških napak, sistema ali pa tudi zunanjih dejavnikov, zato je izredno pomembno jasno določiti obveznosti in odgovornosti zaposlenih.
- deželno tveganje (»Country-Sovereign risk«)
Na deželno tveganje vplivajo vidiki, ki so posledica ekonomskega, političnega, socialnega ali etičnega okolja države. Če dolžnika ščiti njegova država ne bo mogel poravnati svojih obveznosti, četudi bi to hotel.
Vir: [2] Saunders, Anthony. 2000. Financial institutions management: a modern perspective. Third Edition. Boston: Irwin Mcgraw Hill
Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so:
- okolja; ki jih delimo na domača in mednarodna,
- panoge; ki zajemajo motenje v običajnih komercialnih postopkih,…
- podjetja; morebitna kratkoročna oz. dolgoročna plačilna nesposobnost,...
Pri kreditnem tveganju nastopajo naslednje vrste tveganj:
- sprememba obrestne mere,
- tržno tveganje,
- tveganje spremembe deviznega tečaja,
- kreditno tveganje,
- tehnološko in operativno tveganje,
- likvidnostno tveganje,
- tveganje povezano z zunajbilančnimi postavkami,
- in tveganje nesolventnosti.
Kreditno tveganje se še bolj povečuje, če je bančni portfelj koncentriran:
- na določenega kreditojemalca (splošno kreditno tveganje),
- na določeno področje (deželno tveganje),
- na določeno panogo (poslovno tveganje).
Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz:
- kvantitativne analize, ki zajema zbiranje podatkov o finančni odgovornosti kreditojemalca in o naravi njegovih finančnih potreb,
- kvalitativni analizi, ki pa se osnuje na finančni analizi predloženih računovodskih podatkov s strani kreditojemalca.
Obvladovanje kreditnega tveganja:
Za boljši nadzor nad tveganjem in zaradi rezervacij, ki jih določa BS pri komitentih, imamo bonitetne skupine, ki vplivajo na zahtevano zavarovanje naložb, bonitetni razred in delno tudi na višino aktivne obrestne mere in nadomestil za storitve. Zato komitente razvrščamo v bonitetne skupine od a do e.
Za zavarovanje kreditnega tveganja uporabljamo naslednje oblike zavarovanja:
-
poroštvo,
-
pristop k dolgu,
-
bančna garancija,
-
zavarovalna pogodba,
-
hipoteka,
-
zemljiški dolg,
-
prenos v zavarovanje,
-
zastavna pravica na pravicah
-
in patronatska izjava.