>> domov

 

TRG POSLOVNIH INFORMACIJ V POMURJU, PODRAVJU, SLOVENIJI, EVROPSKI UNIJI IN SVETU

 

  Pomen poslovnih
informacij

  Vrednost poslovnih
informacij

  Brezplačne informacije
na internetu

  Plačljive informacije
na internetu

  Poslovne informacije
v Pomurju in Podravju

  Poslovne informacije
v Sloveniji

  E-bilteni v Sloveniji

  Poslovne informacije v EU

  Poslovne informacije
v svetu

 

 

 

 


BANČNE INŠTITUCIJE

POSLOVNE BANKE

Trg posojil

Posojila so bila že v zgodovini pomemben finančni vir, tako za posameznika, kot za gospodarstvo. Pojavila so se prej kot bančništvo. Obseg in struktura bančnega kreditiranja v Sloveniji sta bolj kot s tranzicijskimi primerljiva z razvitimi državami. Ta primerljivost je večja glede strukture kreditiranja, manj pa glede obsega kreditiranja.
Banka je v letu 2005 glede na leto 2004 imela veliko rast obsega posojil za 32 odstotkov, od tega so posojila gospodinjstvom porasla celo za 36 odstotkov. Posledica rasti poslovanja so večji operativni stroški, ki so se v letu 2004 znižali. S tem pa lahko pričakujemo še večje povpraševanje ljudi po stanovanjskih posojilih.
Posojila delimo na:
KRATKOROČNA (rok vračila do enega leta), ta posojila so:

  • menična posojila,
  • na tekoči račun,
  • lombardno posojilo,
  • avalno posojilo in factoring,
  • obročno in hipotekarno seveda, če gre za posojila krajša od 1 leta.

DOLGOROČNA (rok vračila daljše od 1 leta), najemajo se za financiranje naložb, ki se obračajo počasneje, in so zato lahko vrnjeni šele kasneje. Obrestna mera pri tem posojilu je višja kot pri kratkoročnem posojilu. Dolgoročna posojila so lahko v naslednjih oblikah:

  • hipotekarno posojilo,
  • posojilo za prestrukturiranje gospodarstva,
  • sindicirani krediti,
  • posojila za investicije in razvoj.

Vir: www.ef.uni-lj.si

1. Povpraševanje na trgu posojil

Povpraševanje na trgu posojil izvira iz potreb po dodatnih finančnih sredstvih in torej nastaja, ker razpoložljiva kupna moč povpraševalcev ni takšna, kakršno bi le-ti po svoji oceni potrebovali. Povpraševanje se torej na trgu posojil pojavlja, ker obstaja neskladje med potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi povpraševalcev.
Povpraševanje po posojilih se deli na tri skupine:

  • produkcijsko, ki nastaja zaradi vlaganja v osnovna in obratna sredstva, pa tudi zaradi čisto finančnih razlogov npr. likvidnosti podjetja;
  • potrošno, ki nastaja zaradi potrošnje prebivalstva. To povpraševanje se pojavlja na trgu posojil zaradi neproduktivnih namenov;
  • državno, v katero sodi povpraševanje države oz. družbenih organov. Kadar izdatki države presegajo njene dohodke, se država pojavi kot povpraševalec po dodatni kupni moči, ki jo lahko pridobi tudi na trgu posojil.

Vir: www.ef.uni-lj.si

2. Ponudba na trgu posojil

Ponudba posojil je tista količina denarja, ki so ga imetniki pripravljeni posoditi ob upoštevanju obrestne mere, ki bi jo mogli za posojilo dobiti. Celotna kreditna ponudba v narodnem gospodarstvu je količina denarja, ki so jo pripravljene posoditi banke, drugi kreditni posredniki in sami varčevalci. Banka lahko kreditne posle opravlja, če zbere za to potrebna kreditna sredstva. Vse naložbe v banki so zbrane v kreditnem potencialu banke, iz katerega le-ta črpa sredstva za kreditiranje v potrebni višini.
Kreditni potencial banke je tisti najvišji znesek kreditov, ki ga banka lahko posoja, pa ji pri tem ostanejo določene likvidnostne rezerve. Za dejanje dolgoročnih posojil potrebuje banka dolgoročni kreditni potencial. Vanj sodijo predvsem specifična sredstva dolgoročnega značaja.
Poleg obrestne mere obstaja še mnogo dejavnikov, ki določajo ceno posojila. Dejavniki, ki določajo, koliko nas bo posojilo v resnici stalo, so naslednji:

  • obrestna mera,
  • stroški zavarovanja posojila,
  • različne proporcionalne in fiksne provizije,
  • administrativni stroški.

Poleg teh dejavnikov je pomemben še en dejavnik, ki lahko znatno vpliva na ceno posojila in sicer, kako posojilojemalec sodeluje z banko.

Vir: www.ef.uni-lj.si

3. Obrestne mere v poslovnih bankah

Povprečne deklarirane obrestne mere bank, vezane na tolarsko revalorizacijsko klavzulo.
Osveženo 15.11.2006

november 2006

oktober 2006

R

n

r

n

POSOJILA 

Kratkoročna posojila za tekoče poslovanje gospodarstvu

-

7,3

-

7,2

Potrošniška posojila prebivalstvu

-

6,8

-

6,7

Dolgoročna posojila za osnovna sredstva gospodarstvu

3,8

5,1

3,8

6,3

Dolgoročna posojila za stanovanjsko gradnjo prebivalstvu

3,1

4,4

3,1

5,6

VLOGE

Vloge na vpogled

-

0,2

-

0,2

Vloge, vezane do 30 dni

-

2,1

-

2,1

Vloge, vezane od 31 do 90 dni

-

2,6

-

2,7

Vloge, vezane od 91 do 180 dni

-

2,7

-

2,6

Vloge, vezane od 181 dni do 1 leto

-

2,7

-

2,7

Vloge, vezane nad 1 leto

0,3

1,5

0,3

2,7

Povprečne deklarirane obrestne mere bank za devizne vloge v EUR

november 2006

oktober 2006

obrestne mere v % p.a.

r

r

Vloge na vpogled

0,4

0,4

Vezane vloge

2,4

2,3

Podatki za zadnji mesec so prehodni.
Obrestne mere bank za nova posojila  

Tolarska posojila

Devizna posojila (v EUR)

Kratkoročna posojila

Dolgoročna posojila

Kratkoročna

Dolgoročna

Potrošniško posojilo prebivalstvu

Za obratna sredstva nefinančnim družbam

Potrošniško posojilo prebivalstvu

Stanovanjsko posojilo prebivalstvu

Za obratna sredstva nefinančnim družbam

Za investicije v osnovna sredstva nefinančnim družbam

Za obratna sredstva nefinančnim družbam

Za investicije v osnovna sredstva nefinančnim družbam

NOM

NOM

NOM

TOM

D

TOM

D

NOM

NOM

NOM

NOM

n

n

n

n

n

n

n

n

n

r

r

Stolpec

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

2003

9,2

8,9

10,4

11,8

8,9

10,2

8,3

8,6

9,2

3,5

3,7

2004

7,0

6,5

8,0

9,2

6,8

7,3

6,2

6,2

6,1

3,2

3,4

2005

6,1

5,4

6,6

8,3

5,3

6,0

4,8

5,5

5,3

3,2

3,4

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2006 okt

6,0

4,9

7,1

-

6,2

5,0

5,8

4,9

5,0

4,5

4,4

2006 sep

5,7

5,0

7,1

-

6,4

6,4

5,4

4,3

5,3

4,2

4,5

2006 avg

6,0

5,1

7,2

…

6,5

5,4

5,4

4,7

5,6

4,2

4,4

2006 jul

6,3

5,0

7,1

-

6,5

5,6

5,4

5,5

5,0

4,2

4,4

2006 jun

5,9

5,0

7,1

…

6,0

6,7

5,4

5,4

5,8

4,0

4,3

2006 maj

6,0

5,1

7,1

-

6,1

5,6

5,3

5,4

5,1

3,9

4,2

2006 apr

5,9

5,1

7,3

...

6,2

5,5

5,4

5,6

4,7

3,7

4,3

2006 mar

6,6

5,0

7,4

...

6,1

5,7

5,1

5,2

5,1

3,6

4,2

2006 feb

6,8

4,9

7,5

...

5,6

5,6

5,1

5,2

5,0

3,5

3,8

2006 jan

7,0

5,1

7,5

9,9

5,6

5,8

5,1

6,0

5,2

3,4

3,8

Obrestne mere bank za depozite pravnih oseb.
Povprečne letne ponderirane nominalne obrestne mere za nezavarovane tolarske depozite z dospelostjo do enega leta, ki so jih banke prejele od domačih in tujih pravnih oseb, ki niso obvezniki za obvezne rezerve.
Obrestne mere so izračunane na linearen način z upoštevanjem 360 dni v letu.

Obrestna mera (%)


Datum
sklenitve

Čez noč
(T+0)

1 dan
(T+1 in več)

2 do 7
dni

8 do 14
dni

15 do 30
dni

31 do 60
dni

61 do 180
dni

181 dni do
1 leta

8.12.2006

2,61

   

3,13

3,27

3,16

3,25

3,16

3,02

7.12.2006

2,72

   

3,31

3,28

3,03

3,18

3,11

2,63

6.12.2006

2,72

  3,30 

3,30

3,25

3,08

3,18

2,91

2,74

5.12.2006

2,72

   

3,15

3,27

3,20

3,30

3,16

2,80

4.12.2006

2,76

   

3,19

3,29

3,23

3,25

3,25

3,31

Število depozitov


Datum
sklenitve

Čez noč
(T+0)

1 dan
(T+1 in več)

2 do 7
dni

8 do 14
dni

15 do 30
dni

31 do 60
dni

61 do 180
dni

181 dni do
1 leta

8.12.2006

26

 

32

20

11

29

23

7

7.12.2006

27

 

18

14

12

37

25

3

6.12.2006

25

 1

16

16

8

16

22

7

5.12.2006

29

 

19

17

16

27

24

6

4.12.2006

28

 

18

20

21

39

30

11

Opomba: V vsakem razredu je največje možno število depozitov 40 (8 bank X 5 depozitov).

Skupni znesek depozitov (mio SIT)


Datum
sklenitve

Čez noč
(T+0)

1 dan
(T+1 in več)

2 do 7
dni

8 do 14
dni

15 do 30
dni

31 do 60
dni

61 do 180
dni

181 dni do
1 leta

8.12.2006

14969

 

5635

2082

310

2465

1426

53

7.12.2006

13051

 

4336

1688

1498

2313

661

20

6.12.2006

12853

 120

1725

2207

527

527

706

8

5.12.2006

12566

 

1891

2376

1434

1981

522

21

4.12.2006

13284

 

2851

3083

3011

5601

1473

195

Vir podatkov: 8 največjih bank v R Sloveniji po kriteriju bilančne vsote. Pri vsaki banki je upoštevanih 5 največjih depozitov v posameznem razredu, ki so sklenjeni na določen dan.

Vir: www.zbs-giz.si

4. Kako se dražijo vaša posojila?

Rast evropskih obrestnih mer povišuje mesečne obroke posojil. Posojilo, ki je v evrih oziroma je vezano na evrsko obrestno mero, ima obresti sestavljene iz dveh delov. Eden je EURIBOR, drugi pa realni del. Zadnji se ne spreminja, zato je edini razlog, za plačevanje večjih mesečnih obrokov, rastoči Euribor. Ta je vezan na ključno evropsko obrestno mero, ki je bila od leta 2003 do lanskega decembra na zgodovinsko najnižji vrednosti 2 odstotka. Od decembra pa se je ta vrednost povišala že petič zapored, zadnjič za 0,25 odstotne točke v začetku meseca oktobra. Če se bo inflacija v Evropi višala, bo rasla tudi ključna evropska obrestna mera, posledično pa Euribor in vaš mesečni obrok za posojilo. Ta trend se najbolj odraža na posojilih, ki smo jih najeli na daljše časovno obdobje, saj je rast anuitet ob rasti Euribor še občutnejša. Pri posojilih na obdobje 20 let bi ob povišanju Euribor za 3 odstotne točke prišlo do kar 23 odstotnega povišanja mesečne anuitete. Evropska obrestna mera je v zadnjih mesecih narasla že za 1,25 odstotne točke. Finančni poznavalci celo napovedujejo, da naj bi Evropska centralna banka obrestno mero še poviševala.
    
Vir: Moje finance; št: 3 oktober 06, Matjaž Nidorfer (str.36)

5. Hitre povezave na posojila pri poslovnih bankah

>>nazaj

 

 

 

PREDSTAVITEV

 

Osnovni podatki o organizaciji
  
Reference
  
Razvojni programi in projekti
  
Izvajanje in/ali organizacija   izobraževalnih programov

  Informiranje in svetovanje

OSNOVNE INFORMACIJE O ZAPOSLENIH

KONTAKT

PODPORNE INSTITUCIJE V POMURJU IN PODRAVJU

PREGLED SVETOVALCEV
V POMURJU IN PODRAVJU

PARTNERJI

 

logo

Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006
Za vsebino spletnih strani je odgovoren Razvojni center Lendava in v nobenem primeru ne odraža stališča Evropske unije.
Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006 je
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.