>> domov

 

TRG POSLOVNIH INFORMACIJ V POMURJU, PODRAVJU, SLOVENIJI, EVROPSKI UNIJI IN SVETU

 

  Pomen poslovnih
informacij


  Vrednost poslovnih
informacij


  Brezplačne informacije
na internetu


  Plačljive informacije
na internetu


  Poslovne informacije
v Pomurju in Podravju


  Poslovne informacije
v Sloveniji


  E-bilteni v Sloveniji

  Poslovne informacije v EU


  Poslovne informacije
v svetu

 

 

 

 


BANČNE INŠTITUCIJE

POSLOVNE BANKE

Trženje bančnih storitev

Bančna storitev je naročeno delo, ki se običajno opravi za znanega naročnika in proti plačilu, na primer: plačilni promet, dvig, polog, vezava, trajnik, odobritev limita,...
Zakona o bančništvu določa [ 1 ], da so bančne storitve:

  • sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov na svoj račun

Zakon o bančništvu definira bančni depozit kot vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev skupaj z obrestmi po pogodbenem roku in drugih dogovorjenih pogojih. [ 2 ]

  • storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.

Dejavnost banke je zelo omejena, saj Zakon o bančništvu (Zban-1) bankam prepoveduje opravljanje drugih storitev kot so bančne storitve oziroma druge z zakonom določene finančne storitve. [ 1 ]
Vir: [ 1 ]  Uradni list Republike Slovenije št. 131/2006-ZBan-1; Zakon o bančništvu (ZBan-1)
Vir: [ 2 ]  Dimovski Vlado, Gregorič Aleksandra:«Temelji bančništva«, Ljubljana, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2000
Kakovost bančnih storitev je najpomembnejši izziv današnjega časa, saj ni uspešne banke, ki ne bi namenjala pozornosti svojim strankam. Skrb za kakovost v bankah mora biti neprekinjen proces. Sodobne opredelitve kakovosti so osredotočene na stranke, kar dolgoročno vodi do uspešnosti in pridobivanja konkurenčnih prednosti.
Razvoj informacijske tehnologije je v bančništvu povzročil, da tradicionalni model bančnega poslovanja prek bančnih poslovalnic vse bolj zamenjujejo sodobne tržne poti. Banke k razvijanju sodobnih tržnih poti silijo še močna konkurenca ter številni prevzemi in združitve bank. Osnovne vrste sodobnih tržnih poti so internetno, telefonsko in mobilno bančništvo.
Z vidika dostopa stranke do bančnih prodajnih poti delimo bančništvo na: [ 3 ]
     Vir: [ 3 ] Lukšič Emilija: Sodobne prodajne poti v bankah. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2004. 17 str.

Tradicionalno bančništvo
Trženje bančnih storitev z neposrednim stikom med uslužbencem in stranko. Banke preko sodobnih tržnih poti ponujajo večinoma naslednje finančne storitve: plačilo položnic, vpogled v stanje na računu, spremljanje prometa na računu, prenose med računi, naročanje čekov, naročanje obrazcev, reklamacije in podobno.
Najsodobnejše storitve celo omogočajo:

  • izdajanje kreditov
  • in prodajanje vrednostnih papirjev

Samopostrežno bančništvo
Želeno storitev opravimo brez bančnega operaterja, ampak le s pomočjo bančnega avtomata.
Bančni avtomati
To so samopostrežni terminali, povezani z računalnikom, kjer stranka lahko opravi enostavna bančna opravila (dvig, polog denarja, vpogled stanja na računu) brez prisotnosti bančnega uslužbenca. Skozi sam postopek uporabnika vodijo navodila, ki se izpisujejo na ekranu avtomata, zato je poslovanje zelo hitro in enostavno.

Samopostrežni kioski
To so elektronski avtomati, ki omogočajo le negotovinsko poslovanje. Stranke si lahko pridobijo različne informacije in jih tudi natisnejo. Druge storitve, ki jih lahko opravimo na samopostrežnem kiosku, pa so konkretne storitve, za katere lahko banka zaračuna provizijo in obsegajo: naročanje čekov, tiskanje raznih dokumentov in izpiskov, vloge za odprtje računa, prošnje za odobritev kredita mobilno in internetno bančništvo, ki vključuje tudi plačevanje položnic in prenos sredstev. [ 4 ]
Vir: [ 4 ] Čanaki Peter: Samopostrežno bančništvo. Moj mikro, Ljubljana, 2001, 6, str. 62-63.
Plačilne kartice in POS terminali
Plačilna kartica je instrument za poslovanje brez gotovine in je namenjena plačevanju blaga in storitev. Posredno so se s pojavom plačilnih kartic pojavile naprave za obdelavo plačil, ki jih imenujemo POS (Point of Sale) terminali. Ti omogočajo elektronsko odčitavanje kartic in so preko telefonske linije povezani z bančnim računalniškim omrežjem.
Neposredno bančništvo ali bančništvo od doma (Homebanking)
Telefonsko bančništvo
Stranke lahko bančne posle opravljajo po telefonu tako, da:

  • pokličejo bančnega operaterja, kateri opravi želene storitve tekom pogovora
  • pokličejo klicni center za pomoč strankam
  • pokličejo telefonski odzivnik, kjer aparat prevzame klic in stranko vodi pri opravljanju želenih storitev

Elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov

  • Elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov z dostopom prek bančnih informacijskih kanalov

Banka in računalnik stranke sta povezana preko telefonske linije

  • Elektronsko bančništvo preko osebnih računalnikov – internet

Preko internetnega bančništva se izvajajo štiri temeljne funkcije: [ 5 ]
Vir: [ 5 ] Bec Suzana: Elektronsko bančništvo. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000. 127 str.

    • Predstavitev informacij

Banka obvešča svoje stranke o svojih storitvah, novostih preko vnaprej izdelane predstavitve

    • Predstavitev informacij z dvosmerno komunikacijo

To je nadgradnja predstavitve informacij, kjer se stranka vključi preko elektronske pošte

    • Interakcija z uporabniki

Banka preko interneta ponudi vpogled v stanje na računu, vpogled v promet na tekočem nračunu,…

    • Izvajanje transakcij

Izvajajo se različna plačila: plačevanje položnic, plačevanje s plačiilnim nalogom, prenos sredstev,…
Mobilno bančništvo [ 6 ]
Vir: [ 6 ] Pavlić Davor: Razvoj bančnih storitev z uporabo tehnologij elektronskega poslovanja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005. str. 37
Uporabnikom omogoča, da se preko mobilnih telefonov kadarkoli in kjerkoli, kjer sega GSM signal mobilne telefonije, povežejo z banko in opravljajo razne storitve: pregled stanja in prometa na bančnem računu, plačevanje računov, prikaz tečajnih list,…

 

Vir: www.ef.uni-lj.si

>>nazaj

 

 

 

 

PREDSTAVITEV

 

Osnovni podatki o organizaciji
  
Reference
  
Razvojni programi in projekti
  
Izvajanje in/ali organizacija   izobraževalnih programov

  Informiranje in svetovanje

OSNOVNE INFORMACIJE O ZAPOSLENIH

KONTAKT

PODPORNE INSTITUCIJE V POMURJU IN PODRAVJU

PREGLED SVETOVALCEV
V POMURJU IN PODRAVJU

PARTNERJI

 

logo

Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006
Za vsebino spletnih strani je odgovoren Razvojni center Lendava in v nobenem primeru ne odraža stališča Evropske unije.
Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006 je
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.