PannEP

Odlična geografska lega - kakovostne povezave do regionalnih trgov
Dinamična gospodarska rast
Članstvo v Evropski uniji in NATO
Članica evro območja (skupna evropska valuta EURO)
Prijazno poslovno okolje
Dolgoročna politična stabilnost
Kakovostna delovna sila
Kakovost življenja
Prilagodljive in privlačne investicijske spodbude
Razvita logistična, transportna in komunikacijska infrastruktura
Usposobljena, kreativna in prilagodljiva delovna sila
Visoka produktivnost

Slovenija nadaljuje z vzpostavitvijo mednarodno konkurenčnega, fleksibilnega in dinamičnega gospodarstva. Delovna sila je zelo dobro izobražena, vsako leto pa konča študij približno 25.000 študentov. Rast bruto domačega produkta v zadnjih treh letih (2004, 2005 in 2006) konstantno presega več kot 4 %, v letu 2006 celo več kot 5 %. Slovenija dosega več kot 81 % BDP EU, kar jo uvršča na prvo mesto med novimi članicami, med starimi pa je po BDP enakovredna Grčiji in Portugalski. Po poslovnem riziku je uvrščena na 28. mesto med 185 državami (2005).

BDP na prebivalca znaša 13.807 EUR (2006). Domače povpraševanje bo še nadalje podkrepljeno z investicijami. Zasebna in javna poraba bosta ostali relativno nespremenjeni in se bosta gibali okrog 3 %. 1. januarja 2007 je Slovenija kot prva izmed novih članic EU postala polnopravna članica EURO območja.

V strukturi gospodarstva predstavljajo storitve okrog 62 %, industrija in gradbeništvo pa okrog 35 %. Kmetijstvo predstavlja 3 % BDP.

Investicije kot del domačega povpraševanja predstavljajo 26 % BDP in so zelo pomembna spodbuda za nadaljevanje gospodarskih aktivnosti. Najpomembnejše so investicije v opremo in nastanitve ter izgradnjo avtocestnega in železniškega omrežja.

Slovenija namenja 1,54 % BDP znanstvenim raziskovalnim nalogam, 60 % tega zneska izhaja iz poslovnega sektorja. 55 % raziskovalcev je zaposlenih v poslovnem sektorju.

Izvoz slovenskega gospodarstva znaša več kot 60 % celotnega BDP, kar kaže na to, da je slovensko gospodarstvo zelo odprto in konkurenčno. Povprečna stopnja rasti slovenskega izvoza (tudi uvoza)v zadnjih letih tako znaša več kot 10 % na leto.

Izvoz in zunanja trgovina sta najpomembnejši gonilni sili gospodarske rasti. Indeks odprtosti gospodarstva, merjen z izvozom in uvozom proizvodov in storitev znaša glede na BDP znaša okoli 130 % in je med najvišjimi v Evropi.

Najpomembnejši izvozni trg predstavljajo za Slovenijo države EU, kamor Slovenija izvozi 68 % celotnega izvoza, iz teh trgov pa uvozi več kot 82 % vseh uvoznih dobrin. Posebej cveti izvoz v Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, ki so najpomembnejše izvozne partnerice, izmed novih držav EU pa narašča izvoz predvsem na Poljsko in Češko.

Najpomembnejši izvozni trgi izmed neevropskih držav so za Slovenijo predvsem države bivše Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Makedonija) ter Rusija in Združene države Amerike.

Inflacija je stabilna in znaša okrog 2,5 % na leto. Podobni trendi se pričakujejo tudi v letih 2007 in 2008.

Trg delovne sile je dobro razvit, povečanje zaposlovanja pa lahko ogrozijo visoki davki, visok socialni prispevek in rigidna delovna zakonodaja.

Nezaposlenost (ILO) se giblje MED 6-7 %. Z delovno uro, ki v proizvodnjo znaša 8,5 EUR, je Slovenija konkurenčna nasproti starim članicam EU, manj pa proti novim članicam, kjer je cena delovne ure v proizvodnji nižja.

Direktne tuje investicije so v Sloveniji zelo zaželene, saj povečujejo gospodarsko rast, pospešujejo ustvarjanje novih delovnih mest, izmenjavo znanja in tehnologij ter s tem ugodno vplivajo na gospodarski razvoj.

Direktne tuje investicije se v Sloveniji stalno povečujejo, enako se dogaja z obsegom direktnih naložb slovenskega gospodarstva v tujino.

Proizvodnja (Sandoz, Danfoss, Bosch, Siemens, Gruppo Bonazzi, Meyr Meinhof, Brigl and Bergmeister, EGO, Pfeiderer, Henkel, Goodyear, Safilo Group, Renault, Johnson Controls, Securidev, Lafarge Perlmooser, Hella, Sun Roller, Mannes Man Rexroth, TCG Unitech, Scfefenacker, Vogt);
Trgovina (Leclerc, Spar, Rutar, ÖMV, MOL);
Finančne storitve (Societe Generale, Bank Austria, CA, SanPaolo IMI, Hypo-Alpe-Adria, Adria Bank, KBC, Raiffeisen Bank);
Ostale storitve (Ernst&Young, DHL, Deloitte, KPMG, PricewaterhouseCoopers, AC Nielsen, Gfk, Debitel, mobilkom, IBM, Microsoft, Oracle).

Večina slovenskih investicij v tujini predstavljajo kemična industrija, industrija sintetičnih vlaken, trgovina, prehrambena industrija, tekstilna industrija, strojna industrija in industrija za proizvodnjo električne opreme in aparatov.

Proizvodnja (ETI, Gorenje, Helios, Iskraemeco, Iskratel, Kolektor, Krka, Lek, Prevent, Sava, Istrabenz Group);
Storitve (Mercator, Merkur, Petrol, Terme Čatež, HIT Casinos, Intereuropa, Triglav zavarovalnica).

Slovenija je v vseh pogledih privlačna lokacija za širitev obstoječih poslovnih aktivnostih za mala, srednje velika in velika podjetja;
Tukaj se nahaja vozlišče pomembnih poti proti jugu in vzhodu Evrope;
Slovenska podjetja po privatizaciji iščejo tuje strateške partnerje;
Preostala državna podjetja ali podjetja, ki so v večinski državni lasti, kot so npr.: zavarovalna podjetja, energetska podjetja, telekomunikacijska in transportna podjetja) so v fazi privatizacije.

Administrativni postopki za pričetek poslovanja ali ustanovitev podjetja so zelo podobni tistim v EU državah. Podjetje, ki je npr. v 100 % lasti tujcev poslujejo pod enakimi pogoji oziroma imajo v vseh pogledih enake pravice in obveznosti kot domača podjetja (ustanovitev podjetja, zaposlovanje, obdavčenje, ostale obveznosti, itd.).

Subvencije so na voljo za tuje investicije na področju industrije, strateških poslovnih storitev in raziskav ter razvoja. Spodbude lahko znašajo tudi do 40 % stroškov, ki se nanašajo na infrastrukturo, stroške za gradnjo ali nakup zgradb ter strojno in ostalo opremo.

V letu 2006 je bilo za tovrstne subvencije namenjenih 8,33 mio EUR, v obdobju med letoma 2000 in 2005 pa je bilo skupno podprtih 37 projektov.

	Minimalna investicija v mio EUR	Minimalno število zahtevanih novih delovnih mest
Proizvodnja	EUR 1,2,3,4 (odvisno od regije)	50
Strateške storitve	1	10
R&D	1	10

Lokalne skupnosti lahko nudijo različne spodbude za investiranje, kot so npr. lažji dostop do industrijskih parcel (con), infrastrukturnih priključkov in jih oprostijo lokalnih dajatev. Od primera do primera se razlikujejo.

Investitorji, ki želijo zaposliti nezaposleno delovno silo lahko uporabijo možnost brezplačnega izobraževanja, ki jih opravljajo lokalni zavodi za zaposlovanje.